VSESLOVENSKI POHOD V POČASTITEV PRIKLJUČITVE PRIMORSKE MATIČNI DOMOVINI

Osrednja proslava ob državnem prazniku Dnevu priključitve Primorske k matični domovini je bila v petek v Novi Gorici. Včeraj pa se je odvijala slovesnost na Mrzlem vrhu nad Žirmi, ob mejniku številka 38. Pri koči Planinskega društva Žiri na Mrzliku je bil cilj vseslovenskega pohoda ob nekdanji rapalski meji, ki je nekoč delila slovenski narod. 

Tradicionalna druženja tu potekajo že od leta 2004. Letošnjega so organizirali Turistični društvi Žiri in Sovodenj, Planinska društva Žiri, Idrija, Sovodenj in Cerkno ter Zgodovinsko društvo Rapalska meja. Pohoda  se je z obeh strani nekdanje meje kljub slabi vremenski napovedi udeležilo več kot sto pohodnikov. Prehodili so poti, ki jih je v svoji knjigi Ob stari meji obudil prof. Tomaž Pavšič.

Slavnostni govornik je bil rojak dr. Uroš Lipušček, nekdanji dolgoletni dopisnik RTV Slovenije iz tujine in avtor več zgodovinskih del. V svojem govoru je izrazil upanje, da se zgodovina in vse krivice, ki so jih Primorci preživeli od prve svetovne vojne naprej, ne bodo več ponovile. Rapalski sporazum, ki ga je po diktatu Italije podpisala Kraljevina SHS novembra 1920. leta, je za 27 let razdelil slovenski narod. Italiji je pripadla skoraj tretjina našega etničnega ozemlja in skoraj četrtina prebivalstva.

Primorci so se uprli fašističnemu terorju in  v osvobodilnem boju, v katerem se je posebej odlikoval 9. korpus NOV Slovenije, osvobodili Primorsko. V tem boju so sodelovali številni Bevkovi Čedermaci, intelektualci, duhovniki in drugi prebivalci. Leta 1947 je bil s Pariškim mirovnim sporazumom rapalski diktat končan, Primorska se je združila z matično domovino, 1974. leta pa je bila z Osimskimi sporazumi dokončno začrtana meja med obema državama, ki je omogočila sodelovanje na novih enakopravnih osnovah.

Prireditev se je končala z bogatim kulturnim programom, na katerem so sodelovali moški pevski zbor Alpina, Pihalni orkester Alpina, dramski igralci in pevke Grabljice. Udeleženci so ob koncu javno pozvali evropsko javnost, posebej Evropsko unijo,  naj ne dopusti, da bi se podobni primeri delitev in zavojevanja drugih narodov še kdaj zgodili.

Anka Vončina
Foto: Anka Vončina

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.