100 LET PRAZNUJE TUDI žELEZNIŠKA PROGA KOBARID - čEDAD

V zadnjih letih se v Posočju in onkraj meje pogosto spominjamo pomembnih obletnic, ki so povezane s 1. svetovno vojno. Nekoliko manj pa je znano, da letos mineva tudi sto let od pričetka obratovanja železniške proge Kobarid -ÄŒedad. Ozkotirna železnica je bila sicer, kot večina objektov v tistem času, zgrajena za vojaške namene. Služila je za oskrbo soške fronte. Na eni strani, ob Nadiži v ÄŒedadu je bilo veliko skladišče, na drugi, v Sužidu, pa proti topniško oporišče.

Po koncu vojne so Italijani močno poškodovano progo obnovili in jo celo podaljšali od Sužida do Kobarida. Od leta 1921, pa vse do leta 1932 je služila civilni promet. Po nekaterih virih sta vsak dva vlaka vozila dnevno v obe smeri. Za nekaj manj kot 28 kilometrov je vlak potreboval uro in pol.

Tudi ta proga, še posebej, ker je bila ozkotirna, je klonila pod pritiskom cenejših avtobusnih prevoznikov. O zgodovini proge najdemo veliko gradiva. Med drugim je njeno gradnjo v knjigi Življenje v Kobaridu med prvo vetovno vojno opisal Drago Sedmak.

Danes se o progi malo govori, žal o njej pričajo le redki ostanki. Od sedemnajstih lokacij je najbolj ohranjena postaja v Å tupici, nekaj ostankov je vidnih tudi drugje ob progi. Tudi v bližini mejnega prehoda Robič stoji še vidna postaja. K sreči je vsaj ime Postaja Poljana domiselno ohranil gostinec ob nekdanjem prehodu. Svoje je verjetno naredil tudi katastrofalni potres, ki je močno opustošil te kraje.

Domačini Občine Å peter, ki jo v našem programu večkrat omenjamo v povezavi z Inštitutom za slovensko kulturo in šolo, vedo povedati, da se je tamkajšnja oblast konec devetdesetih močno trudila, da bi železniško progo obnovili v sodobni tehnologiji in celo podaljšali do Mosta na Soči. O tej železnici kasneje nismo več veliko slišali, razen ob načrtih kolesarskega smaragdnega kroga Gorica -Brda -ÄŒedad -Robič in po naši strani nazaj v Gorico, saj bo del kolesarske steze potekal po trasi znamenite železnice.

Å tevilni zgodovinarji, tudi Vojko Hobič iz Kobariškega muzeja, se trudijo, da bi zbrali čim več informacij o tej zanimivo zgodbi. Morda je letošnja okrogla obletnica zanetila še kakšno zamisel, ki jo bomo z veseljem objavili.

Ivan Seljak

Na sliki: Eden zadnjih odhodov vlaka iz ÄŒedada proti Kobaridu (Fotografija je objavljena v knjigi "Storia del transporti Italijani" iz leta 1966.

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.