POT MIRU OD ALP DO JADRANA VPISANA NA UNESCOV POSKUSNI SEZNAM SVETOVNE DEDIŠÄINE

Sobota, 13. februar 2016

Pot miru od Alp do Jadrana - dediščina 1. svetovne vojne je vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. Približno 230 kilometrov dolga pot povezuje območja in ljudi ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje soške fronte.


Fundacija Poti miru v Posočju že vse od ustanovitve leta 2000 skrbi za dediščino 1. svetovne vojne.


Najprej je uredila šest muzejev na prostem: Ravelnik, ÄŒelo, Zaprikraj, Kolovrat, Mengore in Mrzli vrh. Leta 2007 so bili muzeji na prostem, pomembnejši spomeniki in obeležja soške fronte, naravne znamenitosti, muzeja v Tolminu in muzejske zbirke ter turistično-informacijski centri povezani v Pot miru v Zgornjem Posočju.


Dediščino soške fronte pa so v tem času ohranjali tudi na Goriškem in na Krasu. Na Goriškem so uredili muzej na prostem Sabotin - Park miru, na Krasu pa Poti miru na Krasu in pozneje pomnik na Cerju, poskrbljeno je bilo tudi za dediščino na Kanalskem Kolovratu.


Pot miru od Alp do Jadrana je po zgledu Poti miru v Zgornjem Posočju nastajala od 2011. Pot dopolnjuje pričevanja o preteklosti tega prostora, ki jih obiskovalci lahko doživijo v Kobariškem, Tolminskem, Goriškem muzeju, Pokrajinskem muzeju v Gorici ter mnogih zasebnih zbirkah, je še mogoče prebrati na spletni strani fundacije Poti miru v Posočju s sedežem v Kobaridu.


Unescov poskusni seznam svetovne dediščine je pregled spomenikov ali območij, za katere država podpisnica konvencije ocenjuje, da bi v prihodnosti lahko kandidirali za vpis na seznam svetovne dediščine.


Na Unescovem poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki je obvezna stopnja v nominacijskem procesu, ima Slovenija trenutno vpisanih šest enot. To so še Klasični kras, Fužinske planine v Bohinju, Partizanska bolnica Franja, bukovi gozdovi in nadčasovna humana arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi. Za tri od teh so oddani ali v pripravi dosjeji nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine.


Na Unescovem seznamu svetovne dediščine pa ima Slovenija vpisane Å kocjanske jame, kolišča na Ljubljanskem barju v okviru serijske transnacionalne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp in tehniško dediščino v Idriji kot del serijske transnacionalne nominacije Dediščina živega srebra - Almaden in Idrija.



Matej Kavčič

STA

Foto: Arhiv Fundacije Poti miru v Posočju

 

Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

petek
19.04.2024
3°C / 16°C
sobota
20.04.2024
1°C / 16°C
nedelja
21.04.2024
7°C / 17°C