V ZALEDJU VELIKE VOJNE

Včeraj je v Razstavišču Nikolaja Pirnata na idrijskem gradu vrata odprla nova priložnostna razstava z naslovom V zaledju soške fronte, ki odstira vpogled v velike spremembe v življenju ljudi na območjih v zaledju ene največjih front prve svetovne vojne.

Potujoča razstava je nastala ob stoti obletnici odprtja soške fronte in jo je oblikovalo pet ustanov: Zgodovinski arhiv Ljubljana, v okviru katerega deluje tudi enota v Idriji, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Gornjesavski muzej Jesenice in Tolminski muzej, na idrijskem gradu pa jo gosti Mestni muzej Idrija.

Razstava soško fronto pokaže v nekoliko drugačni luči, kot smo je morda vajeni, saj ne predstavi prvih bojnih vrst, temveč njihovo zaledje, ki bi mu danes lahko rekli kar "druga obrambna linija". Prav zaledje je v času vojne odigralo izredno pomembno vlogo, saj je z bojišč in izpraznjenih primorskih vasi sprejemalo ranjence, begunce in ujetnike ter odločilno pripomoglo k materialni oskrbi frontnih položajev. Z arhivskimi dokumenti in muzejskimi predmeti razstava predstavlja življenje, ki ga je narekovala vojna v času od vstopa Italije v vojno maja 1915 do preboja pri Kobaridu oktobra 1917, ko se je italijanska vojska morala umakniti do reke Piave.

Po vstopu Italije v vojno se je namreč na evropskih tleh odprla nova jugozahodna fronta, ki so jo poimenovali soška fronta. Njen južni del je kruto posegel v slovensko etnično ozemlje od Bovške kotline do izliva Timave v morje. Življenje v zaledju fronte se je popolnoma podredilo zahtevam vojske, ki je v beg poslala številne domačine, ki so poiskali varnejše zavetje na Kranjskem in zbirnih begunskih centrih po Avstriji. Vojaške oblasti so za čim boljšo oskrbo fronte pospešeno gradili nove železniške in cestne povezave ter žičnice in kot delovno silo izkoristili vojne ujetnike. Prav tako so vojnim potrebam podredili ali preuredili gospodarstvo, kjer so zaradi vse večjih potreb zaposlovali ženske in vojne ujetnike. Zaledje je odigralo pomembno vlogo tudi pri oskrbi in moralni opori ranjenih in bolnih vojakov. Nekaj prostora pa je na razstavi namenjenega še prijateljevanju med vojaki in domačini ter pravim ljubezenskim razmerjem in prostituciji. Po preboju soške fronte oktobra 1917 so se domačini počasi vračali na svoje opustošene in porušene domove in znova zaživeli v miru, a v spominu na mrtve, pogrešane ali ujete vojake.

Na priložnostni otvoritveni slovesnosti je razstavo na idrijskem gradu včeraj odprl idrijski župan Bojan Sever, na ogled pa bo do 21. februarja.

Metka Rupnik

Foto: Avstro-ogrski vojaki branijo topilnico Rudnika živega srebra Idrija.

(osebni arhiv Slavka Moravca, Vojni muzej Idrija)

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.