SMARAGDNA LEPOTICA ALP V IDRIJI

V pritličnih prostorih Mestne knjižnice in čitalnice Idrija je včeraj vrata odprla zanimiva razstava z naslovom Smaragdna kraljica Alp, ki odstira nove podobe reke Soče, Idrijce in drugih vodotokov v tem porečju tako, kot jih je v objektiv ujela podvodna fotografinja.

Fotografinja in potapljačica Melita Bubek je s podvodno fotografijo v objektiv ujela najbolj skrivnostne kotičke rek Soče in Idrijce, prepletla svet nad in pod rečno gladino, ki je povprečnemu obiskovalcu nepoznan, in tako poudarila mnogoplastni pomen smaragdne lepotice Soče in Idrijce -vodne žile Krajinskega parka Zgornja Idrijca.

---------------

izjava Melita Bubek

----------------

Vsaka fotografija je opremljena s krajšim zapisom, ki gledalca spodbudi k razmišljanju o vseh prednostih, ki jih ohranjena in zdrava reka nudi človeku. Alpske reke so podvržene vse večjim pritiskom, predvsem zaradi gradnje novih hidroelektrarn. Z razstavo želijo opozoriti, da ima Soča kot zadnja neokrnjena reka izjemen pomen za celoten alpski prostor in da jo je potrebno zaščititi. Razstava je sestavni del projekta naravovarstvene organizacije WWF, ki več kot leto dni poteka na območju porečja Soče in se zavzema za ohranitev zadnjih naravnih vodotokov v Alpah. V okviru projekta je nastalo tudi zavezništvo "Save the Soča", ki združuje različne organizacije, s skupnim ciljem ohranjanja in zaščite porečja Soče.

Prav te dni je omenjena nevladna organizacija v različnih alpskih državah predstavila novo študijo »Save the Alpine Rivers«, ki jo je izvedla Univerza za naravne vire in življenjske vede na Dunaju in je prva celovita ocena stanja alpskih rek s prispevno površino, večjo od 10 km². Å tudija zajema trenutno stanje 57.000 kilometrov rek v Alpah in ugotavlja, da je v celotnih Alpah samo še 6.500 km neokrnjenih rek. To pomeni, da ima le še 11%  rek v Alpah ohranjene naravne ekološke lastnosti, ki nam zagotavljajo pitno vodo, hrano, rekreacijo in omogočajo naravno zaščito pred poplavami. Kar 22.000 kilometrov rek pa je že zajezenih, izravnanih, reguliranih oziroma podvrženih vplivom človeka. V študiji so opredeljena izključitvena območja za hidroenergetsko izrabo, poudarjeni pa so tudi tisti rečni odseki, ki bi morali imeti prednost v prihodnjih obnovitvenih projektih, kar je prvi korak proti vzpostavitvi ravnovesja med zaščito okolja in potrebami ljudmi. Å tudija je med rečne sisteme z visoko prioriteto varovanja uvrstila tudi Sočo s pritoki.

Metka Rupnik

Foto: Melita Bubek

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.