ROMANJE NA MENGORE

Mengore že dolga leta veljajo za romarsko središče, kamor je vsako leto v začetku meseca septembra organiziran tudi romarski shod ob prazniku Marijinega imena.

Marijina cerkvica na Mengorah, zgrajena konec 15. stoletja, je tesno povezana z usodo prebivalstva na Tolminskem in v Zgornjem Posočju. Veljala je za zatočišče Volčanom in okoliškim prebivalcem pred turškimi napadi, kasneje pa je bila tudi zbirališče voditeljev tolminskega kmečkega upora 1713. O cerkvi, ki naj bi na Mengorah stala v letih turških upadov, danes ni več sledu. Kasneje se v dokumentih cerkev omenja šele leta 1658, ko je čedajski kanonik na praznik Marijinega imena blagoslovil nov oltar. Cerkev iz tistih časov je bila baročna stavba z dvema lesenima oltarjema, en je bil posvečen Mariji, drugi pa sv. Antonu Padovanskemu. V gornji niši naj bi bil kip sv. Ane, ki ima na kolenih Marijo, ta pa na svojih kolenih Jezusa -od tod naj bi izviralo ljudsko ime za mengorsko Marijo »Marija na kolencih«. Konec prve svetovne vojne je cerkev dočakala v ruševinah, a so jo že leta 1928 obnovili, porušen zvonik pa znova postavili.
Cerkev, ki je bila v svoji zgodovini večkrat poškodovana in izropana, je tekom let postala eno največjih romarskih središč. Letošnjega romarskega shoda na Mengore se je včeraj kljub slabši vremenski napovedi udeležilo lepo število romarjev. Prvo sveto mašo je daroval volčanski župnik, letošnji zlatomašnik, Jože Vidrih, drugo pa Alan Tedeško, ki študira Sveto pismo v Rimu, ob somaševanju domačih župnikov. Včerajšnje romanje dokazuje, da Mengore tudi danes ostajajo priljubljeno središče vernikov, čez vse leto pa tudi priljubljena izletniška točka mnogih rekreativcev, ki na vrhu pri cerkvi lahko uživajo v miru in tišini.

Vanja Hvala

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.