20 LET "TURISTIČNEGA" ANTONIJEVEGA ROVA

Antonijev rov, turistični rudnik, ki deluje v okviru Rudnika živega srebra Idrija, je te dni pripravil prvega iz niza dogodkov, s katerimi obeležuje letošnji jubilej -20. obletnico, kar je bil odprt za obiskovalce.

Antonijev rov, ki so ga idrijski knapi začeli kopati leta 1500, je najstarejši in še danes ohranjen del idrijskega rudnika živega srebra, drugega največjega rudnika te kovine na svetu in sestavni del dediščine živega srebra mesta Idrija, ki je vpisana na seznam svetovne dediščine Unesca. Pred dvajsetimi leti so Antonijev rov kot prvi muzejski rudnik v Sloveniji odprli za obiskovalce.

Sodelavci Antonijevega rova so v letu pred jubilejem posodobili uvodno videopredstavitev in vnesli nekaj multimedijskih in tehničnih novosti v muzejskem delu. K sodelovanju so pritegnili tudi jamskega škrata Perkmandlca, ki po idrijskem podzemlju do živosrebrnega zaklada popelje najmlajše obiskovalce. V počastitev obletnice pa pripravljajo tudi vrsto dogodkov.

Prvi je bil pogovorni večer, ki so ga pripravili pred dnevi, nanj pa povabili dva zanimiva gosta, izvrstnega rudarskega strokovnjaka dr. Uroša Bajžlja ter Idrijčana dr. Jožeta ÄŒarja, geologa, enega od treh nosilcev "idrijske geološke šole", ki sta prva dala idejo, da bi po zaključku rudarjenja najstarejši del idrijskega rudnika preuredili v muzej.

Kot sta v pogovoru razkrila gosta, je bila prvotna ideja o ureditvi muzeja veliko obsežnejša in je vključevala še večji del rovov v najstarejšem delu idrijskega rudnika ter nekatere pomembe rudniške objekte na površini mesta. Ker pa tedanje razmere in sredstva izvedbe tako celostnega načrta niso omogočale, je nastala sedanja različica muzejskega rudnika, ki obiskovalce popelje na poldrugo uro trajajočo in 1200 m dolgo pot po osvetljenih rudniških rovih, skozi podzemni svet živosrebrovega rudnika, do skritih kotičkov z dragoceno cinabaritno rudo in kapljicami samorodnega živega srebra ter do edinstvene podzemne kapele. Spust po jašku obiskovalcu razkrije težaško delo rudarja, rudarsko orodje, načine odkopavanja skozi stoletja in geološki fenomen zgradbe enega najbolj zapletenih rudišč na svetu. Gosta sta na pogovornem večeru predstavila tudi vrsto drugih izjemno zanimivih idej, ki so se jima porodile v tistih letih, a so doslej ostale neuresničene.

Po pogovoru so udeleženci dogodka sedli še k ogledu obnovljene videoprojekcije filma Iz temine rovov v svit življenja, ki si ga ogledajo obiskovalci pred spustom v rudniško podzemlje, besedilo zanjo pa je napisal novinar, publicist, zgodovinar in raziskovalec dr. Sandi Sitar.

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.